Piše: Ariana Vetrovec v novih Misterijih www.misteriji.si
Vse več je zdravnikov, ki »škodujejo« farmaciji in ljudi ohranjajo zdrave
Je mogoče umreti star in zdrav? Imeti osemdeset in več let ter biti telesno in umsko mladostno prožen, brez telesnih in umskih bolezni? In morda doživeti globoko, globoko, stoletno zdravo starost? Ali res moramo soglašati z mnenjem svojega zdravnika, da smo za svoja petdeseta, šestdeseta leta kar v redu, da je povsem normalno, da nas kaj boli, da nam spomin peša, da nam srce popušča, lasje izpadajo, koža vene in nam ostaja le spomin na mišice … Moramo goltati vse sodobnejša zdravila, ki nas počasi ubijajo?
Ni treba! Na svetu je iz dneva v dan več zdravnikov, ki so se zapisali preventivni medicini in povzročajo »škodo« farmaciji. Ljudi ohranjajo zdrave. Ena najpomembnejših terapij, ki obeta zdravo starost, je vzpostavitev hormonskega ravnovesja z bioidentičnimi hormoni – hormoni, ki so do zadnje molekule podobni tistim v telesu in za katerimi ni laboratorijev farmacevtskih gigantov in težav s stranskimi učinki.
V Sloveniji žal nismo našli zdravnika, ki bi o tem kaj vedel. Prvi zdravnik, ki je nam na dosegu, je zdravnica Sanja Toljan, ki vodi polikliniko Orlando* v Zagrebu. Z njo se je o zdravem staranju, načinu življenja brez zdravil in bioidentičnih hormonih pogovarjala Ariana Vetrovec.
Kot anesteziologinja se ukvarjate s preventivno, »antiaging« medicino. Kaj zdravite in kako?
Po specializaciji iz anesteziologije in intenzivnega zdravljenja si nisem predstavljala, da bom nekega dne odprla kliniko za preventivno medicino. V to me je napeljalo zdravljenje akutnih in kroničnih bolečin; za številne degenerativne bolezni nimamo zdravil in tako sem bolnike učila, kako naj živijo z boleznijo in bolečino.
Danes učim, kako živeti, da se bolezen in bolečina sploh ne pojavita. Izkušnje, pa seveda znanje anesteziologije so mi dali širok, holistični pogled na zdravje. Človek je pred mano kot celota, kot človek, ne kot posamezni organ ali celo ena sama bolezen. Ob zdravljenju ljudi s težkimi obolenji, ki jim medicina ne more prav veliko pomagati, sem spoznavala, da o zdravem življenju ozaveščeni ljudje lahko sami umirijo bolezen in se hkrati psihofizično okrepijo.
To me je napeljalo na dodatno specializacijo iz »antiaging« in preventivne medicine, ki jo vodi svetovno priznani strokovnjak dr. Thierry Hertoghe v Bruslju, kjer znanstveno in strokovno proučujemo probleme degenerativnih bolezni (parkinsonova bolezen, multipla skleroza, demenca …) in načine, kako jih preprečiti. Terapija je zdrava prehrana, jemanje prehranskih dopolnil ter uravnoteženje delovanja hormonov in nevrotransimiterjev. Na kratko: organizem vračamo v ravnovesje.
Sodi vaše delo v alternativno medicino ali v nekakšno novo vejo medicine, ki je naprednejša, vidi dlje in s težavo prodira v zavest doktorjev in bolnikov?
V prvi vrsti sem zdravnik in prakticiram medicino, ki je za mene prava, ki pelje k ozdravitvi, k zdravju. To medicino sem študirala v začetku osemdesetih; učili so nas razmišljati in iskati vzrok bolezni. Tedaj tržišče še ni bilo zasuto s farmacevtskimi izdelki in smo morali zdravniki uporabljati znanje in izkušnje, da smo uspešno pomagali.
Upam si reči, da današnja medicina večinoma zdravi simptome. Ne ukvarja se z vzroki. To ne vodi do dobrih rezultatov. Ljudje po neuspešnem zdravljenju vse pogosteje iščejo pomoč v kitajski tradicionalni medicini, ajurvedi, homeopatiji … Včasih tudi uspejo; vsem tem načinom zdravljenja je skupno, da gledajo človeka kot celoto. Holistično.
Čeprav večina ljudi žal še vedno od zdravnika pričakujejo le nekaj tabletk, se v svetu vedno bolj širi zavest, da je za zdravje potrebno skrbeti predvsem preventivno. In da veliko tega lahko storimo sami. Pri tem je »antiaging« medicina novost, ki pa ne preprečuje staranja, kot si nekateri napačno razlagajo, temveč skrbi za kakovostno staranje. V praksi to pomeni starostnike brez osteoporoze, demence, krvnožilnih bolezni, brez vseh teh tipičnih starostnih bolezni. Dedki in babice niso več obsojeni na počasno umiranje v domovih za ostarele.
Pri tem so bioidentični hormoni nepogrešljivi?
V preventivni medicini so hormoni učinkovito orodje. Na primer inzulin. Brez njega zagotovo umrete. In to precej hitro. Enako velja za ščitnični hormon. Rešitev je, da do konca življenja jemljete hormone. Enako velja tudi za spolne hormone, kortizon in druge manj poznane hormone – njihovo pomanjkanje prav tako pripelje do bolezni in smrti. Danes je jasno, da se začnemo starati zaradi manjše prisotnosti hormonov. In zakaj jih ne bi dodajali? Seveda takšne, ki so povsem identični našim lastnim.
Tako kot dodajamo bioidentični inzulin. Žal pa zdravniki predpisujejo nebioidentične, torej sintetične hormone, farmacevtske izdelke, katerih formula je sicer podobna človeškim hormonom, a ni identična. Posledica so seveda stranski učinki. Bioidentičnih hormonov pa ne ustvarjajo sintetično in se imenujejo testosteron, estradiol, progesteron …
Sintetični hormoni nikoli nimajo enakih imen kot hormoni; sintetični progesteron se denimo imenuje progestin, progestagen in podobno. Prav progestagen, ki se uporablja pri lajšanju simptomov menopavze, je kot sintetični izdelek nevaren za zdravje zaradi cele vrste stranskih učinkov.
Kako hormoni, oziroma njihovo neravnovesje, vplivajo na zdravje?
Hormonsko neravnovesje, pojavi se lahko v katerem koli obdobju življenja, od rojstva pa do starosti, ima različne vplive. Klinična slika je odvisna od vrste pomanjkanja. Za vse pa je enotno, da se v svojem telesu ne počutite več dobro, nekaj vam preprečuje, da bi uživali življenje.
Da so vzrok hormoni, vemo, kadar naš organizem zahteva več sladkega ali slanega, preveč vode, kadar smo prepirljivi, jezljivi, slabovoljni, depresivni, se redimo … Domala vsaka bolezenska slika, sestavljena iz skupine značilnih znakov, ima lahko vzrok v hormonskem neravnovesju. Da ugotovimo, ali so vzrok hormoni in kateri, potrebujemo veliko znanje zdravnika in natančne laboratorijske teste.
Denimo …
Na primer pogost pojav izpadanja las. V večini primerov gre za hormonsko neravnovesje. Treba ga je najti in zdraviti. Stres. Pogosta beseda. In njen vzrok je hormonsko neravnovesje. Preveč ali premalo nekega hormona.
Zakaj večina medicine molči o pomembnosti bioidentičnih hormonov, če so ti tako pomembni za naše zdravje?
Lahko bi vam postavila enako vprašanje: zakaj vas vaš zdravnik nikoli ne vpraša, kaj jeste, kakšno vodo pijete, koliko se rekreirate, ali preveč uporabljate mobilni telefon, kako spite? To so zelo pomembna vprašanja, brez katerih zdravnik ne bi smel niti začeti pogovora z bolnikom. Seveda bi potem pogovor trajal tri četrt ure ali uro in ne predpisanih deset minut, ki jih trenutno predvideva zdravstveno zavarovanje.
Takšen je sistem. Ljudje pridejo k zdravniku, ta naredi preiskave, postavi diagnozo in predpiše terapijo. V večini primerov recept. Za nespečnost tablete za spanje, za stres pomirjevala, za brezvoljnost antidepresive … Če bolniku tablete ne pomagajo, gre drugam. Naredijo nove preiskave in tako v nedogled. Mislim, da danes poceni in enostavnega zdravljenja ne cenijo ne zdravniki ne bolniki.
Pomanjkanje hormonov se najpogosteje zdravi šele takrat, ko je bolezen že kritična. Ljudi, ki so na meji življenja, pa prepustijo, da se zdravijo sami. Tipičen primer so izčrpane nadledvične žleze (adrenalna utrujenost), stanje, ko ni dovolj kortizola za srečno življenje, a bolezen ni smrtna.
Hodite od zdravnika do zdravnika s celim kupom sindromov, a je za povrnitev sreče potreben le kanček hormonov. In to dobesedno. Ker vaša raven hormona kortizola ni pod neko referenčno vrednostjo, vas ocenjujejo za zdrave. Tukaj leži največji problem. Težko je posameznika strpati v referenčne številke, človeka je potrebno obravnavati v celoti.
Lahko po pomembnosti bioidentične hormone primerjamo s penicilinom ali aspirinom?
Terapija je stara že skoraj sto let, ko so ljudi reševali s presajanjem živalskih žlez in živalskimi hormonskimi izvlečki. Izvlečki. Penicilin in aspirin sta snovi, ki ju je bilo potrebno izumiti. Hormoni pa so organizmu lastni in jih je potrebno samo uravnotežiti in nadoknaditi. V tem je skrivnost kakovosti življenja.
Kakšna je povezava med staranjem organizma in stanjem hormonov?
Primerjava hormonske slike v mladosti in starosti pove, da je v starosti vse v pomanjkanju. Postavlja se vprašanje: se staramo zaradi vse manj hormonov ali zaradi staranja izgubljamo hormone? Vzemimo mlado žensko, ki zaradi bolezni izgubi jajčnike. Po enem letu bi njen videz, misli in obnašanje pripisali starki.
Z druge stani ženske po menopavzi, ki jemljejo bioidentične hormone, ohranijo elan, moč in vitalnost in se starajo počasneje. Hormoni so zadolženi za vzdrževanje dobrega zdravja. Oni regulirajo metabolizem. V starosti prevladujejo katabolni hormoni, ki telo razgrajujejo, tako da nam propadajo kosti, mišice, živci. Izgubljamo anabolne hormone, ki so gradniki. In to so spolni hormoni. Zaradi tega imamo vse manj mišic, boleče sklepe in osteoporozo.
Kakšna bi morala biti hormonska slika ženske v menopavzi? Ali obstaja razlika med »normalno« ravnjo hormonov pri antiaging zdravniku in pri endokrinologu, ginekologu, splošnem zdravniku?
Menopavza je stanje, ko ženska izgubi moč reprodukcije. V tem obdobju ima nekaj hormonov, ki se ustvarjajo v nadledvičnih žlezah in maščobnem tkivu. Zato se z izgubo hormonov pojavlja tudi debelost, saj organizem v pomanjkanju estrogena kopiči maščobno tkivo, kjer ga proizvaja.
Ti hormoni niso stabilni. Padajo in rastejo, kar se kaže v klasičnih tegobah, kot so navali vročine in znojenje. Ginekologi zato predpisujejo preparat estrogena (sintetičnega) in gestagena, ki včasih pripomore k izboljšanju stanja. Jaz pa to gledam skozi celotno hormonsko sliko in ugotavljam, koliko je ostalih hormonov, kortizola, ščitničnega hormona, rastnega hormona, oziroma kakšno je razmerje med anabolnimi in katabolnimi hormoni.
Če želimo stanje hormonov in funkcije telesa povrniti v aktivno stanje zdravega človeka, je potrebno vzeti širšo sliko in korigirati vse hormone hkrati. Za popoln učinek je potrebno jemati različne tabletke oziroma se mazati s kremami – nekateri bioidentični hormoni so v obliki gela in skozi kožo direktno prodrejo v kri, kar zahteva veliko pozornosti.
Hormonsko sliko je potrebno narediti vsakih nekaj mesecev, da je hormonsko uravnovešanje povsem usklajeno s potrebami bolnika. Za učinkovito zdravljenje so poleg hormonov pomembni tudi prehrana, dodatki, gibanje, sproščanje in spanje.
Torej antiaging medicina kot normalno stanje jemlje povsem druge vrednosti?
Žal ginekologi predpisujejo hormone brez predhodnih testov. V antiaging terapiji z bioidentičnimi hormoni pa predpisujemo, natančno kateri hormoni in koliko le teh je potrebno za zdravljenje določenega človeka. Pri tem pazimo, da se pacient počuti že nekaj dni po terapiji dobro in nima neželenih učinkov.
Pazimo, da je raven hormonov tako visoka, kot je pri zdravem človeku v tridesetih letih. Takšna terapija lahko traja vrsto let ali vse življenje in nima nikakršnih stranskih učinkov, medtem ko pri sintetični nadomestni terapiji ni priporočljivo jemati hormonov več kot nekaj let.
Namen antiaging medicine je …
Predvsem da upočasnimo propadanje, ki z leti zajame celo telo. Danes je življenje polno možnosti in izzivov. Česar nismo uspeli, ko smo bili mladi, lahko nadoknadimo, ko nam otroci zrastejo in odidejo od doma. Fizično in emocionalno smo močnejši. Hormoni nam omogočajo, da ljubimo in smo ljubljeni, da se ne počutimo staro in brez vrednosti. Končno je starost dobila pravo vrednost in jo lahko živimo s polno močjo. Ni nam treba več čakati na smrt in se vdati v usodo počasnega in bolečega umiranja.
Kaj se dogaja, če preprosto pustimo, da hormoni z leti usahnejo?
Veliko je odvisno od genov in stila življenja. Obstajajo srečni stoletniki, ki niso nikoli jemali hormonov, vendar je tu ključni dejavnik genetika in zdrave življenjske navade. Največ ljudi umre od srčnožilnih bolezni in tumorjev, podlaga teh bolezni pa so, kot kažejo zadnje raziskave, kronični vnetni procesi. Bilo bi pretirano reči, da so vnetja hormonsko neravnovesje, vendar pa vsak zdravnik dobro ve, da je kortizol zelo pomemben pri preprečevanju vnetij in da lahko njegovo neravnovesje privede do težkih bolezni.
Katera je najnevarnejša bolezen pri ljudeh srednjih let, če govorimo o hormonih?
Spet smo pri kortizolu, ki je sicer nekako potisnjen v ozadje. O njem se redko govori. Delovanje kortizola kaže reakcija organizma »beg ali boj«! On nas brani pred sovražnikom. Vzemimo človeka, ki je stalno pod pritiskom šefa, partnerja, otroci zahtevajo svoje, borba za življenje postaja vse bolj kruta … Njegov kortizol je ogromen, ne more več spati in stalno je v pogonu.
Tako živi veliko ljudi in so celo prepričani, da je to za današnji življenjski slog normalno. Telo je nenehno pripravljeno na napad: vso hrano pretvori v rezerve sladkorja in maščobe. V telesu vlada vojno stanje, mi pa se debelimo in dobimo sladkorno bolezen. In ko izčrpamo zaloge kortizola in nam nadledvične žleze rečejo stop, imunski sistem ne deluje več tako kot bi moral, zato postanemo dovzetni za kronična vnetja in infekcije.
Ker je kortizol porabljen, adrenalin postane glavni hormon, ki ga proizvajajo nadledvične žleze. Adrenalinsko obnašanje kaj hitro prepoznate: napeti živci, hitra jeza, netolerantnost. Posledice takšnega neravnovesja hormonov so ogromne in se zelo pogosto končajo s srčno ali možgansko kapjo.
Ali se pri ženskah v menopavzi depresija pojavlja zaradi pomanjkanja hormonov?
Depresija je simptom pomanjkanja estrogena, seveda pa moramo najprej izključiti vse ostale dejavnike. Velikokrat se pojavi pri ženskah, ki so zaradi bolezni kmalu ostale brez jajčnikov. Zelo pogosto pa se pojavlja depresija in slabo razpoloženje tudi zaradi pomanjkanja kortizola in ščitničnega hormona. Z bioidentičnimi hormoni se stanje hitro izboljša in simptomi izginejo.
Kakšne preiskave mora opraviti vaš pacient?
Potrebujem povsem običajno hormonsko sliko, ki jo naredi vsak laboratorij. Edini problem je kortizol, ki ga realno vidimo samo v 24-urnem urinu ali iz sline, medtem ko krvna preiskava ne kaže točnih podatkov. V Sloveniji je za to prav dobro usposobljen Adria lab (Tu imajo naročniki na revijo Misteriji tudi 10 % popusta, op. ured.).
Kaj sledi?
Glede na rezultat hormonskih analiz naročim manjkajoče hormone. V posebej usposobljeni lekarni v Nemčiji po receptu za vsakega pacienta posebej pripravijo bioidentične hormone in jih pošljejo na bolnikov naslov.
In to je vse?
Ne, brez zdrave prehrane in zdravega načina življenja ne gre. Naravni hormoni niso dovolj močni, da popravijo škodo, ki jo naredimo s slabo prehrano in kroničnim pomanjkanjem spanja. Hormoni morajo priti v disciplinirano telo. Pri nekaterih je rezultat viden že v tednu dni, pri drugih je potrebno počakati nekaj mesecev in stanje sproti regulirati. Veliko je odvisno od posameznika, ki mora sam budno spremljati vse spremembe počutja.
Kaj moramo storiti, da imamo disciplinirano telo?
Jemo hrano, ki so jo jedli praljudje, gremo spat tri ure po sončnem zahodu, zbujamo se s soncem, smo fizično aktivni in preganjamo stres z meditacijo ali športom, kot nam narekuje naš temperament. In ne najmanj pomembno je dajanje in sprejemanje ljubezni, ki je nepogrešljiv del zdravega načina življenja.
Jemljemo bioidentične hormone vse življenje?
Jemljemo jih lahko tudi vse življenje brez stranskih učinkov, saj je hormon lasten organizmu in tako ne vnašamo neke umetne snovi. Nevarno je le predoziranje, kar pa je ob spremljanju kvalificiranega zdravnika skoraj nemogoče. Vsekakor ne priporočam, da se ljudje sami zdravijo in jemljejo na primer testosteron na lastno pest. Prav zaradi zlorab imajo ljudje napačno sliko o hormonih, saj jih nekateri športniki jemljejo v stokrat prekoračenih količinah.
Koliko nas v povprečju stanejo bioidentični hormoni?
Ker niso sintetični ter za njimi ni farmacevtske industrije in stremljenja za kopičenjem denarja, je zdravljenje sorazmerno poceni. Za ženske stanejo od 20 do 50 evrov mesečno in za moške od 40 do 50 evrov.
Koliko stane posvet z vami?
Zdravniški pregled stane 50 evrov.
Koliko stanejo analize hormonov?
V Ljubljani so veliko cenejše kot v Zagrebu. Za nekatere hormone je cena deset evrov, za nekatere več. V povprečju stane analiza vseh potrebnih hormonov manj kot sto evrov.
Kaj pa nakup prek spleta?
Bioidentični hormoni niso vitamini! Nikoli jih ne jemljemo na lastno pest! Pravilna odmera in vzajemno usklajevanje je izredno pomembno in vredno je zaupati izbrani lekarni, da jih pripravi za nas. Ne rečem, da v spletnih trgovinah z zdravili ni mogoče najti tudi zelo dobrih izdelkov, ampak jaz naročim hormone v lekarni.
Komu je namenjena vaša klinika Orlando?
Preventivna medicina je namenjena vsem, ki želijo ohraniti ali izboljšati svoje zdravje, ali pa so bolni in verjamejo v naravne metode, s katerimi bi obvladovali svoje težave. Moji bolniki so ljudje, ki se ne počutijo dobro, a jim klasični laboratorijski testi pravijo, da so zdravi. Jaz človeka poslušam in njegove subjektivne težave so pogosto pomembnejše od krvnih preiskav.
Kaj je pri preiskavah sporno? Hormoni v krvi nihajo, njihova vrednost se nenehno menja, veliko jih je vezanih na proteine, torej so neaktivni. S krvno preiskavo ujamemo samo dan trenutek in ne vemo, kakšna bi bila čez pet minut. Zato jih upoštevam z malo rezerve.
Idealen bi bil pregled hormonov iz sline ali 24-urnega urina. Vendar pa, kot vem, v Sloveniji testa hormonov v 24-urnem urinu ne dela noben laboratorij, testi iz sline v tujini pa so za naše razmere predragi.
Kako opisujete preventivno medicino?
To je enostavna medicina. Za razliko od nekaterih drugih specializacij ne potrebuje drage tehnologije. Torej ne gre za neko vrhunsko sodobno tehnologijo, temveč je tu pomemben predvsem način razmišljanja. Uporablja vsa medicinska znanja in izkušnje. Življenje posameznika želimo podaljšati, pri čemer je predvsem pomembna kakovost življenja. Dolgo in polno življenje brez zdravil niso več sanje, je povsem realno.
Ko govorimo o zdravem načinu življenja, se človeštvo razvija v napačno smer. Žal se medicina v glavnem ukvarja z zdravljenjem. Popravlja pokvarjeno, ob tem pa se opira na vrsto zdravil s katastrofalnimi stranskimi učinki. Medicina matičnih celic nam daje veliko upanja, a preden bo postala splošno razširjena, bo minilo še veliko časa, političnih in lobističnih interesov.
Ariana Vetrovec
* www.poliklinika-orlando.hr; tel. 00385 1 4826 175
© Društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Maribor, 2012 | Izvedba: lahkotnost.si » Preprosto. Uporabno. Kadarkoli.